Slovenček
V bistvu sem čisto običajen frajer. Imam stresno službo, vsak dan 10 ur nepretrgoma gledam v dva velika ekrana hkrati. In kljub temu, da delam cele dneve, mi nadrejeni neprestano grozi, tudi z odpovedjo. Včasih si želim, da bi jo po 30 letih končno že dobil. Ker pa sem sam svoj šef in še podjetje je slučajno moje, s tem, vsaj do upokojitve, verjetno ne bo nič. Kako fino, a ne!? Lahko delam kadar in kolikor hočem - kar v praksi pomeni, da delam več ali manj neprestano.
Pred mnogimi leti sem diplomiral iz multimedijev, leta 2013 sem zagovarjal še drugo diplomo na Fakulteti za medije.
V službo se vozim s službenim biciklom. Tako zjutraj in popoldan, poleg vožnje, opravim še 35 minutni trening x 2.
Unterberg
Podgora, kjer stanujem, nima z gorami nikakršne zveze. V bližini je samo hribček, ki je primeren za ohranjanje kondicije in odklop, saj razen sebe redko srečam koga.
Vsak začetek je lahek
Moje prve poti so bile kratke. Davno, ko sem hodil v OŠ, sva se s sošolcem namesto z busom domov vrnila 10 km kar peš. Podviga, ko smo s prijateljema brez kančka kondicije v istem dnevu osvojili Triglav, plavali na Blejski otok, zvečer noreli v diskoteki, pa še danes ne morem šteti med resnejše.
Leta 1996 sem opravil 25 km turo prek Dolomitov, ne italijanskih, pač pa Polhograjskih, natančneje, iz Škofje Loke do Ljubljane. Naslednje leto sem se peš podal iz Maribora prek Pohorja do Vuhreda. Pohode sem počasi podaljševal in ko so tudi ti nekaj sto kilometrski zame postali navadni sprehodi, sem se leta 2002 iz rodnega Züricha odpravil na 700 kilometrov dolgo pot prek Alp do Ljubljane, po za enkrat najdaljši pešpoti.
Povečal hitrost
Leta 2010 sem posodobil način potovanja. Omislil sem si potovalno kolo. Takrat načrtovano kolesarjenje po Islandiji sem moral, zaradi nepričakovanih službenih obveznosti, tik pred zdajci odpovedati.
Štirinajst let me na kolesarskih poteh »spremlja« tudi sin Aleks. Do sedaj sem (sva) s kolesom prepotoval(a) že mnogo evropskih držav.
Končno je julija 2024 tudi Islandija prišla na vrsto. Vendar sva morala, zaradi nepričakovanega dogodka, odhod zopet za nekaj mesecev prestaviti. A po otoku sva potovala drugače kot je bilo pred tem mišljeno.
Potovalni dražljaji
• Pričakovanje • Pozitivni nemir • Napetost •• Sprememba okolja • Spoznavanje ljudi • Nova doživetja •
• Premikanje • Zrak • Svoboda •
• Iskanje smeri • Naključni ogledi • Nepričakovani dogodki •
• Raziskovanje • Učenje • Pomnenje •
• Postanki • Okusna kulinarika • Lokalne specialitete •
• Fotografsko eksperimentiranje •
• Avantura • Uživanje • Sprostitev •
• Podoživljanje poti • Zapis potopisov •
PR
Na daljših peš podvigih so me spremljale tudi televizijske in razne časopisne hiše, celo nekatere tuje. Nekateri novinarji so me pričakali kar na poti. Tako sem moral novinarki iz ZürichSee Zeitung v naprej določiti točen kraj in uro srečanja, saj ni vedela, kje potekajo kozje poti, ki jih ubiram. Z zemljevida sem izbral točko, ki je v življenju še nikoli nisem prečkal niti videl in samo približno ocenil, koliko časa potrebujem do tam. A našla sva se, čakala pa me je samo nekaj minut. Res je, da je to v dobi prenosnih telefonov veliko lažje. Takšnim srečanjem sem se najraje izognil. Enkrat me je nestrpen novinar čakal in gnjavil, zakaj zamujam za nekaj minut – in to pri nekaj 100 kilometrih peš! Zato smo velikokrat intervju opravili kar med potjo, po telefonu ali še bolje po končanih turah.
Radio
Kot gosta so me večkrat povabili tudi na različne radijske postaje. Sprehodu z avstrijske Koroške do Metlike je botroval dogodek eno leto prej, ko sem novinarki na radiu v Celovcu na vprašanje, kako sem prišel iz Ljubljane do radijskega studia, odgovoril: »Ja, peš!«
Press
O meni in kolesarskih potovanjih se je prav simpatično razpisala urednica glasila občine Dol pri Ljubljani »Pletenice« Špela Korinšek Kaurin.
Vse podrobnosti o mojih sprehodih in hkrati peš potovanjih so zapisane v mnogih objavljenih člankih. Vse, ki vas zanima več, vabim, da preberete članek v reviji in/ali . Od vseh novinarjev sta me Boris Bogataj in Mateja Feltrin še najbolje poslušala, razumela in to tudi odlično zapisala.
After Party
Na strokovnem posvetu Združenja asfalterjev Slovenije sem maja 2018 predaval direktorjem in predstavnikom slovenskih cestogradbenih družb tematiko Kolesarstvo+cesta: kako kolesarji vidimo in občutimo asfaltne površine.
Tematiko kolesarski turizem - turistični produkt predavam kot gostujoči predavatelj pri predmetu Dopolnilne turistične dejavnosti na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled.
Tips & Tricks
Nasvete, namige in priporočila za kolesarje popotnike pa sem spisal in predstavil na tej povezavi >
www.Mihelčič.si
Popotniško spletno mesto sem ustvaril z namenom digitaliziranja in arhiviranja mojih dosedanjih in novih (avan)tur na enem mestu. Vse grafike, banerji, logotipi in oblika spletnih strani je moje avtorsko delo (seveda, čigavo pa?). Sin Aleks je reportaže prevedel v angleški jezik, veliko strani pa je prevedenih tudi v nemški jezik.
Reference
Moja kolesarska potovanja:
Daljši sprehodi:
• Rateče – Vršič – Triglavska jezera – Bohinj | September 2003: 50 km
• Ljubljana – Celje | Junij 2002: 80 km
• Ljubljana – Novo mesto | Februar 2002: 80 km
• Ljubljana - Male Lašče | Julij 2001: 35 km
• Ljubljana – Krško | April 2000: 90 km
• Pohorje | Junij 1997: 70 km
Vprašaj, če te še kaj zanima:
Robert MihelčičTel: +386 41 672 956
rm.design@siol.net