Beneška laguna

Benetke - Izola

kolesar popotnik 370 km
Junij 2012 : 3 dni

Ciao! Tokrat sem kolo popeljal po obali severnega Jadrana. Ulice Benetk so še kar poplavljene, zato sem kolo raje pognal z bolj suhih ulic sosednjega mesta Mestre. Mestre - Chioggia - otok Pellestrina - otok Lido - Punta Sabbioni - Lido di Iesolo - Lignano - Tržič - Trst - Koper - Izola. Benetke so otok. Mestre pa njeno (pred)mestje na celini. Benetke in Mestre povezujeta železniški in cestni most. Iz Mester sem malo »izgubljen« krenil proti jugu lagune. Poti sem izbiral bolj po občutku. Zemljevide stez sem imel natiskane kar iz Googla. Takšna steza se na ekranu prikaže šele pri največji povečavi. Vse poti pa itak vodijo v Rim. Naravnost po tej, bi verjetno res prišel v večno mesto. Prodaja se vila. Potrebna je le malo osvežitve. Dobro prezračil je že sedanji lastnik. Ob nešteto (ravnih) kanalih okoli Beneške lagune. Ugoden proti veter. Ko kar naenkrat zapelješ na uvoz na avtocesto, je brezskrbnega kolesarjenja konec. Kdo so frontisti? Ali je dovoljeno samo za veterane 2., ali celo 1. svetovne? ... frontisti pomeni »lastniki nepremičnin«. V ozadju Chioggia - manjše ribiško mesto. Chioggia se nahaja na južnem delu Beneške lagune, oddaljena 47 km od Mester (Benetk). Tudi v takšne ozke uličice slučajno zaidem. Da so na ladjici bili le domačini, sem ugotovil s forenzičnim opazovanjem: razen mene ni nihče imel fotoaparata. Peljem se proti otoku Pellestrina, ki skupaj z otokom Lido loči laguno od odprtega morja. Otok Pellestrina se mi je ob 17. uri zdel nenaseljen: a kar 4000 prebivalcev živi na dolžini 10 km in širini 100 m. Z izgradnjo ogromnih objektov - valobranov želijo mesta zaščiti pred plimovanjem. Izgledajo grdooo. Klanjam se. Spočil sem se ob branju v lastnem jeziku. Otok je tako ozek, da res ne rabiš zemljevida. V Italiji vozovnica postane veljavna šele, ko jo elektronsko »požegnjaš«. Enako velja za vlak in avtobus. Vkrcavanje na trajekt proti naslednjemu otoku. Inšpektor je preverjal ali sem dobro požegnjal vozovnico. Da ne bo kdo mislil, da sem se cel dan vozil samo z ladjicami. Vožnja med otokoma je trajala zgolj nekaj minut. Na avtobusni postaji že čakam naslednji prevoz. Ravno sem še ujel zadnjega, sicer bi moral prespati na otoku in naslednji dan kupiti novo nepožegnjano vozovnico. Takole pa izgledajo beneški avtobusi. Cesta je videti precej valovita. S seboj imam »pomorsko« karto, da vsaj vidim po kateri ožini se vozim. Venezia backstage. Pod nogami se mi ne maje več, se pa zopet vrti. Punta Sabbioni. Še zadnji hip sem ujel luksuzno križarko. Na samotni obali. Ob 5:45 zjutraj. Ni več samotna. Prihaja 4000 turistov in 1200 članov posadke. Polotok vzhodno od Benetk (še) ni pozidan. V borovih gozdičkih bi se dalo preživeti sproščujoč dopust. Z obale sem se vrnil nazaj v mojo mobilno hiško in zaspal do 10. ure. 3-osebni šotor je lahek le 2,4 kg, kar je pri mojem načinu potovanja pomembno. Jogi je debel komfortnih 5 cm. Topogandromium. Lido di Iesolo: Pizzeria pri Pizzi. Hotel pri Albergu. Sončniki pri ležalnikih. 15 km. Ne priporočam meni podobnim. Za tiste, ki ocenjujejo draginjo države (samo) po pivu, cena se nahaja na sredini cenika. A, glej jo? Našo Lauro fotografirajo za Pirellin koledar 2013. S fotografijami mama Maria kar ni bila zadovoljna. Zahtevala je zamenjavo scene. Bežimo! Besna lastnica Aventadorja (v rdeči majici) se vrača z nakupov. Postavljajo še eno fino ogromno »(š)kljocno«. Edini jumbo plakat, ki sem ga videl vse do slovenske meje kaže, da gre za hotel. Kaj pa drugega? Manjka samo še cvrtajoč šum s sosednje cvrtnice in 1. avgust. Idila popolna. Relax. A moramo vseeno priznati, da je kar »doterano«. V ozadju razpadajoči Night club hotel. Prijateljice noči se zdaj raje zadržujejo na terenu npr. izvozih avtocest. Devetstodvainosemdeseta pizzeria. Spageterie nisem naštel nobene. In vsi jedo pizze. In naslednji dan zopet pizze. Poleg italijanske najlepše plapola slovenska. Sicer grb ni v pravem razmerju, a pustimo protokolarne malenkosti. V SLO lahko samo sanjamo. Fotografirano na obrobju turističnih apartmajev. Številni kanali in reke. Če izbereš napačno (slepo) cesto, hitro narediš nekaj 10 km zaman. Neskončno dolga ravna cesta. In potem nič. Zopet ravna cesta. Nekaj hiš, brez ljudi. Na trenutke utrujajoče. Če ni ljudi, kdo pa je fotografiral? In kje stoji fotograf? Odg.: fotograf se nahaja v ogledalu, samo dobro poglej. Lignano by night. Prej na ulici histerično ustavljam LJ avtodom. Srečam začudena potnika Aleksandra in Alenko. Prespal sem na rtu v 4* kampu. Škoda, da zaradi pomanjkanja časa nisem mogel koristi all vključenih storitev. Ko ležiš na ležalniku, matrice uniformiranosti ne čutiš več. Okoli je ogromno prostora in nihče ne skače čez tebe. 3-stezna vpadnica v nedeljo zjutraj. Sem čakal kar nekaj časa, da sem lahko (varno) prevozil cesto. Turistična sezona se je pričela. Dolge kilometrske stoječe kolone tudi na lokalnih cestah. Celo na cestah prepovedanih za ves promet se je GPS turist menu kotalil proti obali. Ne pomeni to kar mislite. Nova komunalna banda => Nova občinska godba na pihala. Ups! Sedma sihronizacija fotoaparata se zopet ni posrečila. Naslednjič si moram omisliti daljinski sprožilec. Uspelo mi je v 9. poizkusu. Postopek selffoto: pritisnem 10 sekundni zamik, tečem do kolesa, peljem se in škljoc. Sinergija klasične tovarne in ... ... nasproti nje moderen gozd. 1. božji dar, pri 33° C. 2. božji bar. Zadaj je bil dar še lepši. Glej naprej. Vedno me natakarji sprašujejo ali res želim Tee Caldo. V nasprotju z ang. cold, nem. kalt, pomeni caldo v italijanščini toplo ali vroče. Jezika (še) ne obvladam tako dobro, da bi jim razlagal, da je za želodec bolje... Spuščam se proti Tržaškemu zalivu. Vročinski val je pritegnil ogromno vozil, tudi s SLO tablicami. Nekatera vozila so parkirana tudi v tunelih. 3. božji dar: tekoča, hladna in pitna voda. Piazza dell'Unita d'Italia, Trieste. Še dobro, da sem se peljal navzdol. Še prej sem vseeno moral pripeljati tudi gor. Na fotografiji strmine ni čutiti. Izbral sem tretjo varianto. Tisto, kjer Italijani ne potrebujejo SLO vinjete. Čez Plavje in Zgornje Škofije. Prekrasen SLO mejni prehod. Lahko bi dali vsaj kakšna stojala za turistične prospekte. Ali pa šupo podrli. Konec kolesarske? Pa ravno se je pred 20 metri pričela. Koper. Po promenadi se ne bi smel voziti. Sem naredil prekršek - samo izjemoma. Priznam in (ne) obžalujem. Ob 20. uri zvečer, spočit prihod v Izolo. Potem pa sem si privoščil eno hladno pi•••, Ne?! Tee Caldo prosim. Ob zaključku še obračun 3-dnevne bilanca stanja.

Ostale kolesarske ture

POTOVANJE s KOLESOM >

Nasveti, namigi in priporočila