Za vsakogar nekaj

Slovenija

kolesarja popotnika 780 km
Junij~Julij 2020 : 9 dni
<b>Živjo</b>. Samo še trenutek, da v miru spijeva. Letošnjo kolesarsko turo sva pričela praktično od doma. Kmalu so se začeli zaresni klanci. Po planu bi se morala pravzaprav voziti po Švici, ampak zaradi situacije sva zamenjala za <i>drugo Švico</i>. V 10 letih sva s kolesi potovala večinoma po tujini. Zato sva prav v pričakovanju kako se bova vozila in doživljala lastno deželo? Prvo nepričakovanje: a si lahko predstavljaš, da se že nahajava v strogem centru <b>Kranja</b>? Ob načrtovanju sva si strm vzpon na <b>Jamnik</b> (831 m) predstavljala bolj vroč. Predvidevala sva tudi bolj suh razgled na največkrat koledarsko objavljeno cerkev. S kolesom lahko obiščeš znane začetke in odkriješ neznane konce, tako kot nov resort pred <b>Bledom</b>, kjer sva prespala. <i>Znani</i> kotiček pa sva odkrivala z visokega nivoja. Slovenijo sva špiralno obkrožila. SV delček sva prepustila naslednjemu koronskemu valu. Kaj pa se sme? Na <b>Jesenicah</b> ugibam v kaj neki zavzeto gledata dekleti? V beležko, ljubezensko sporočilo ali fotografijo <i>kul</i> sošolca? Ups? Ali je drugi koronski turistični val že prešel <b>Karavanke</b>? Aha! Sedaj veva zakaj na prejšnji sliki vsi bežijo. Kje so vsi kolesarji, ki so celo pomlad v vrstah čakali pred kolesarskimi trgovinami? Najin kuža ima lepšo zadnjico, kozorog v ozadju ni tako seksi, Jasno? Na menu naj dodajo še kremšnitni burek in vegi čevapčiče. Tako bo repertoar popoln. <b>Ruska kapelica</b>. Če bi prva svetovna trajala še kakšno leto dlje, bi čez Julijce sklesali še kakšen prelaz. Ko je oči iz torbe izvlekel še zadnji adut: <i>enerdži drink</i>, ... ... sva midva prehitevala nemške, češke in avstrijske motoriste. Prespala sva pri Miji, ki se je pred mnogimi leti iz Ljubljane preselila v <b>Trento</b>. Najin mednarodni samopostrežni zajtrk. Vso to kramo morava vsako jutro spakirati in jo še cel dan prevažati naokrog. Štiri, osem, pet, tri, dva, ena, srečno novo …, gremo … Ozka korita <b>Soče</b>. Krasna sta, bistra sinova mesta. Veličastna je tudi <b>Boka</b>, hči planin. Nisva znala ugotoviti zakaj so bili vsi <i>hepi</i> srečni? Od najine 780 km dolge poti je bilo »tapravih« kolesarskih poti zgolj maks. 80 km, vključno s kolesarskimi stezami prevoženih v mestih. Ime da misliti: <b>Jezero pri Mostu na Soči</b>. Fant je komaj stal na vseh 4, dekle pa se je naglavno vozilo naokrog. Prenočišče s postreženim lokalnim zajtrkom nama je v <b>Ozeljanu</b> podarila država. Prehiti in prepozna naju kolesar Damijan iz <b>Solkana</b>, s katerim poslovno sodelujeva že več kot 20 let, a se do sedaj še nikoli nisva srečala. <b>Miren</b>. Ker so po 2. svetovni vojni SLO/ITA mejo narisali na mizi v Parizu, so tako za 30 let podelili tudi posmrtna dvojna državljanstva. Na žgočem soncu sva čakala 20 min., da bi se osvetlil še Mirenski grad. Kasneje po pregledu slik sva videla, da je še najboljša ta, iz prve minute. Kobilarna <b>Lipica</b> je izvorna, najstarejša evropska kobilarna (1578), ki kontinuirano vzreja isto in najstarejšo kulturno pasem konj. Katero že? Delček poti sva prevozila preko <b>Italije</b>, nekaj dni kasneje pa še preko Hrvaške in tako državno turo prekvalificirala v mednarodno. Zvečer sva skoraj morala splezati na <b>Črnokalsko</b> utrdbo in to s kolesi. Se je izplačalo! Krasen razgled na Viki okrepčevalnico, kjer sva kasneje večerjala in se v temnem objemu vračala navzgor po črnokalskem klancu. Sita nočnega izleta sva se v <b>Ocizlo</b> vrnila šele po polnoči. Pričakalo naju je skrbno navodilo lastnice. Hvala! Kdor je ure slovenščine prespal, lahko sedaj nadoknadi zamujeno. Nad <strong>Škocjansko jamo</strong>. Skica 2 možnih dostopov do razgledišča je vodjo odprave zavedla. Tako sva kolesi strmo znosila po nešteto stopnicah. Drugi dostop pa je zgolj po 150 m dolgi položni klančini. Sva opazila šele ob povratku. Voziva se v prejšnjem stoletju: Za očijem s kolesom naprej! Po <b>Vremski dolini</b>. V <b>Pivko</b> prihajava v miru: Ni čudno, da nas NATO prosi, da nabavimo nekaj sodobnejše streljačine. In čelado za kolesarja. Nimava kakšnega posebnega fetiša obiskovanja pokopališč. A tam teče vsaj voda. Če je (ne)pitna, pa ugotoviš kasneje. Edino prenočišče na območju medvedov je bilo polno. Zato sva prespala v opuščenem gozdnem bifeju. Turističnega bona tokrat nisva vnovčila. Ob spustu s <b>Snežniškega gorovja</b> sva se na ovinku gozdne ceste skoraj zaletela v medvedko z malim <i>plišastim</i> medvedkom kot iz trgovine. Presenečeno smo se gledali 10, 15 sek. Medvedka nama je pozirala na 2 tacah. Prijateljsko smo se razšli, pri tem pa pozabili na skupinski selfi. <i>Slovenska Sibirija</i>, kjer so 2-krat namerili zmrznjenih -34° C, leži zgolj na 761 m nmv in je od morja oddaljena le 36 km. Neznani kraji s čudovito pokrajino. Dolina <b>Kolpe</b> je prazna in osvežujoča za kolesarjenje. Žal kilometre in kilometre voziš ob proti~ekonomskim~begunskim preprekah. Res ne vem, zakaj <i>neekonomskim</i> beguncem, ki hitijo naprej proti zahodu, pribežališče v naši državi ni dovolj mirno? <b>Bela Krajina</b>. Prehranjevanjene na potovanjih je pri nas enostavno. Ko so gostilne odprte, cel dan dobiš tudi topel obrok, kar v zahodnih državah ni običajno. <b>Krka</b>. Trgovin pa je preveč, sploh v večjih krajih. In se še kar odpirajo nove in nove. Kolesarski smerokazi so pri nas velikokrat nesistematski in se izgubijo na ključnih točkah. Razgled z mobilnega kolesa. <b>Šentjernej</b>: istočasno na isti poziciji ~ 2 različna vremena. Za 5 dni med seboj oddaljeni poziciji ~ (skoraj) enaki imeni. Zmanjkalo nama je €€€. Potovanje s kolesom samo izgleda ceneno. Na dan sva varčno zapravila od 80-100 €, pri čemer sva večinoma spala »na tleh«. Sedaj pa nama je zmanjkalo še energije. V <b>Kozjanskem</b> dvoru zaskrbljujoč jutranji posvet, da speljeva še zadnjo <i>samomorilsko</i> mokro etapo. Slovenske ceste so preozke. Večina voznikov je še kar uvidevna, vendar vožnja po robu prometne bankine ni nikoli sproščujoča. Zato imava zaenkrat dovolj in ... ... in sva se s šinkansenom ekspresno vrnila v resničnost. Nama res ni žal, da sva za letošnjo grand turo izbrala <i>drugo Švico</i>. Naslednjič pa je na vrsti še prva <b>Švica</b>.

Ostale kolesarske ture

S kolesom po Kopenhagnu in Malmu.

Kopenhagen (DK) ~ Øresund ~ Malmö (S)

80/31 km | September 2023

S kolesom z vzhoda na zahod Slovenije

Slovenija: z vzhoda na zahod

784 km | Junij + Avgust 2021

Berchtesgaden

Bavarska: Berchtesgaden

164 km | September 2019

Milano ~ St. Moritz ~ Innsbruck

Milano ~ St. Moritz ~ Innsbruck

498 km | Junij 2018

Nežidersko jezero ~ Dunaj ~ Bratislava

Nežidersko jezero ~ Dunaj ~ Bratislava

358 km | September 2017

Blatno jezero

Madžarska: Blatno jezero

244 km | September 2016

Benetke ~ San Marino ~ Rimini

Benetke ~ San Marino ~ Rimini

377 km | Junij 2016

Ren ~ Bodensko jezero

Ren ~ Bodensko jezero

328 km | Junij 2015

Parenzana

Parenzana

225 km | Junij 2015

Kolesarska tura ob Muri | Avstrija

Kolesarska tura ob Muri Avstrija

320 km | Junij 2014

S kolesom iz Salzburga do Ljubljane

Salzburg ~ Ljubljana

379 km | September 2013

Kolesarska pot Alpe Adria

Kolesarska pot Alpe Adria

296 km | Junij 2013

Kolesarjenje Murska Sobota - Varaždin - Ptuj

Murska Sobota ~ Varaždin ~ Ptuj

165 km | Junij 2012

S kolesom iz Benetk do Izole

Benetke ~ Izola

370 km | Junij 2012

Dravska kolesarska pot

Dravska kolesarska pot

609 km | September 2010

Tour de Štajerska

Tour de Štajerska

70 km | Julij 2005

POTOVANJE s KOLESOM >

Nasveti, namigi in priporočila