Sprehod Lendava - Piran, 390 km

Pod soncem nič novega.

Sem Robi Mihelčič, ex. sprehajalec.

Nekega večera se je zgodila ideja ...

... ko sem s prijateljem Edijem načrtoval poletni dopust.

Noč je bila prekratka.

Pred podvigom sem izmeril in zapisal vse osebne tehnične podatke.

Pripravil sem vso popotniško prtljago. Pozorno poglejte kaj vse ekstremni popotnik potrebuje.

Odhod z ljubljanske futuristične avtobusne postaje proti Prekmurju.

Čez nekaj ur se je lahko sprehod v Lendavi pričel.

Na štartu se je (po)javil zgolj en udeleženec.

Lendavske gorice.

Kruh, naš vsakdanji pa vseeno raste.

Idila, nikjer nobenega.

Zapuščam Prekmurje.

<i>Neskončne</i> razdalje obstajajo tudi v Sloveniji.

Običajno že kmalu nastopijo trenutki, ko se pričnem spraševati, zakaj se sploh grem tega?

Vendar jaz ne bi bil jaz... zastavljene cilje hočem v življenju tudi doseči.

Zvečer pred Ljutomerjem.

Gajševsko jezero.

Vinogradniška. Žal nikjer zidanice odprtih vrat (lahko je tudi brez vrat, samo da ima sod).

Včasih se je na terenu težko orientirati.

Zato je potrebnih že nekaj priprav pred odhodom.

Tiskovine, v katere lahko gledam ure in ure.

Pot sem si razdelil na posamezne dnevne etape.

Zanašam se lahko na različne označbe v naravi ...

table, ki povedo ...

... in table, ki nič ne povedo.

Lahko se orientiram po soncu ali ...

... ali po Luni.

Lahko se povzpnem na stolp in ...

...in se zazrem v daljavo.

Od samega hudega sem zaspal.

Zdravim prve žulje.

Duplek Zgornji. Čeprav se ob tem imenu vedno nasmehnemo, je to lep, zelo urejen kraj.

Na takšen sprehodič se je potrebno tudi malo fizično pripraviti.

Z zelo intenzivnimi treningi sem pričel že pozimi.

Za poznavalce: zimski vzpon na Cho Oju, za nepoznavalce pa Bogatin (1977 m).

Sem že nazaj na mojem sprehodu. Pohorje, pragozd. Strečing v copatkah.

Idila. Voda, ki pozimi omogoča, da ne pozabimo kako izgleda sneg.

Na fotoaparatu nastavim malo daljši čas, zaprem zaslonko in dobim takšno šumečo radensko.

Pozor! Zaradi sestave tal na Pohorju ni vsaka voda pitna.

Na Lovrenških jezerih domuje podvodni mož Jezernik, ki se maščuje z neurjem, če mu skalimo mirno vodo.

Ožuljen. Preveč. Tukaj sem mislil, da bom moral predčasno končati.

Še pravočasno pred temo sem prispel do planinske koče.

Planinske koče so običajno enostavno opremljene. Ne priporočam za tečnobe navajane 4 in več zvezdic.

Samo, da sem na suhem in toplem.

Kljub temu da podvodnemu možaku nisem skalil tistih mlak, je naslednji dan vseeno deževalo.

Za nekaj minutk v civilizaciji.

GPS v tiskani obliki.

Še kar ožuljen, sedaj na drugih prstih.

Kot da bi hodil z žeblji v čevljih.

Vseeno bi lahko po takem terenu hodil dneve in dneve.

Posvet z majorjem Fiko na Smrekovcu.

Ali se morda že vidi Piran?

Dežuje. Nahrbtnik oblečem v takšno <i>high tech</i> nepremočljivo vrečo za smeti.

Skenerist je pri retuširanju malo pretiraval z efekti, slika je drugače resnična.

Ali res vidim čredo konj?

S seboj nosim tudi en kup medikamentov. Za vsak slučaj.

In se, kolikor da, redno servisiram (to ne pomeni dopingiram).

Dež je prinesel osvežitev in v gorah tudi sneg (konec junija).

Prečkanje Savinje.

Savinjske Alpe.

Pogled s ptičje perspektive v Robanov kot.

Sneg ni bil (s)planiran.

Snega je bilo vedno več.

Bilo ga je ravno toliko, da nisem videl več poti. In to na najnevarnejših odsekih.

Najhujšega nisem fotografiral. A je k sreči že za menoj.

Kliče me sošolec Boštjan iz OŠ. Kje pa si? Vabi me na obletnico.

Aha, zdaj pa vidim. Kamniško sedlo.

Ali še ni konec?

Sled poti. Levo je Koča na Kamniškem sedlu, desno Dom na Korošici.

Kje pa je kakšna tankštela?

Kaj danes priporoča šef kuhinje? (Cene so še v tolarjih)

Bil sem tako lačen, da sem za zalogo naročil še eno <i>rihto</i> (poglej desno).

Malce si pomagam tudi s športno prehrano in energijskimi napitki, sploh če ni druge možnosti.

Še vseeno so keksi boljši.

Kdo je tukaj car?

Pogled levo v Logarsko dolino. Koča je že daleč za menoj.

Vpisovanje v knjige služi namenu hitrejšega iskanja ponesrečenca. Reševalci tako zožajo krog iskanja.

Kokrsko sedlo, 1793 m. Pot se nadaljuje v desni zgornji kot, kjer se je v steni zabava zopet nadaljevala.

Fotografija je nastala, ko so se tla pod nogami zopet zravnala na nivo vodne tehtnice.

Za dober oprijem so pomembni čevlji. S seboj imam samo tiste na nogah.

Leva, desna. Leva, desna ...

Sem že v bolj civiliziranih krajih. Hotel krvavški.

Krave krvavške.

Pogled z doline po katerih vrhovih sem se prebijal proti Piranu.

Resnična vsebina. Kar ste videli na začetku, je bila prtljaga namenjena za drugačne načine potovanj.

Nad Šentvidom pri Ljubljani. Do cilja je samo še 150 km.

Vaška špacijalka.

Ah, tole pa je že višek kiča.

Kaj se oziraš, saj ti noben (medved) ne sledi?

Kdo pa je tale na višjem nivoju?

Turistična kmetija Žigon, Grčarevec, Logatec.

Najsodobnejši megamarket z rekreacijskim centrom.

Postojnska vrata. Kje le je kljuka?

Space center Houston, izpostava Nanos.

Nagradno vprašanje: Koliko časa potrebuje Zemlja, da se 1-krat zavrti okoli svoje osi?

Pogleda na morje sem se razveselil kot otrok, ko smo se spuščali po črnokalskem klancu.

Kdo je to? Ali mi sledi iz Lendave?

Pred Škocjansko jamo me je pričakal prijatelj Danilo, jaz pa sem ga postregel s sočno (težko) lubenico.

Tatre? Da nisem zašel?

Tumova koča na Slavniku, 1018 m

Hrastovlje z mrtvaškim plesom.

Kubed. Zadnji dan. Požen'!

Za Terminator movie ta trenutek nisem ravno primeren stuntman.

Malija. Blizu je (zaenkrat še naš) Piranski zaliv.

Piranska punta. Prvi je ciljno črto prečkal ex. sprehajalec, drugi POP kamerman.

Ja saj si glavni!

Uradno izjavo za javnost si lahko ogledate na spodnjih poročilah.

Spodbujevalci vseh dežel, združite se!

Kljub finalu evropskega nogometnega prvenstva, je na cilj prišlo nekaj zvestih navijačev.

Čestitke so prihajale z vsega sveta.

Sprehajalec in gasilci.

Kam pa greš, saj nisi Martin S.?

Višji nivo, 1 m nadmorske višine.

Še kakšno vprašanje? Drugače se vidimo na naslednjem sprehodu. Hvala za vašo pozornost!

Sprehod na televiziji

Vir: POP TV, dnevnoinformativna oddaja 24 ur, 3. julij 2000

Sprehod v tiskani obliki

Razglednica

Glamur
September 2000

Delo
3. julij 2000

Vabilo Velenje

Ostali daljši sprehodi

Sprehod Zürich ~ Ljubljana

Zürich ~ Ljubljana, sprehod iz rodnega v domače mesto

700 km | Junij~Julij 2002

Celovec ~ Metlika, sprehod s severa na jug

Celovec ~ Metlika, sprehod s severa na jug

190 km | April 2001

Sprehod po Snežniku

Sprehod po Snežniku, po sledeh medveda Bineta

52 km | Februar 2000

Sprehod Ljubljana ~ Portorož

Sprehod Ljubljana ~ Portorož

150 km | Junij 1998